ponedeljek, 09. februar 2009

Zdravilo proti ženski histeriji in čokoladni orgazem

Morda mi je prvič žal, da nisem bila rojena kakšnih 150, 180 let prej. Vsekakor mi je sedaj popolnoma jasno, zakaj so bili v preteklosti razni ženski sanatoriji tako zelo priljubljeni. Kraji, kamor so zahajale nežne, čustveno pretresene dušice ženskega spola. Nekako tri četrtine vse ženske populacije naj bi imelo te probleme (grozljiva številka, kajne?). Ja, nisem še povedala, kakšni so ti problemi. Ženska histerija ("aha, zdaj pa je številka že sprejemljiva"; seveda predvsem za moški del populacije; ne vseh, samo tistih, ki ne znajo in ne zmorejo obvladovati žensk, svojih in drugih, iz kakršnegakoli razloga že; tisti, ki jih sprejmejo kot ženske v celoti, z vsemi svojimi plusi in minusi ali enostavno drugačnostjo, z njimi v glavnem nimajo problemov, ampak užitke; tako kot one z njimi). Popolnoma fizično pogojeno zdravstveno stanje… bolje bolezen. 


Do sedaj sem mislila, da je histerija pač histerija. Trenutek, ko ne obvladujemo svojega obnašanja; tisti nekontrolirani izbruhi brez pravega vzroka zanje ali nesorazmerni z vzrokom. Seveda izključno pri ženskah.

Narobe! Seveda je zadeva izključno povezana z ženskami. To še vedno drži. Logično, saj je zanjo kriva … maternica. In te (kolikor vem) moški nimajo. Maternica? Kdo bi si mislil?! Pa prav ta je kriva za vse! Vrag si ga vedi, kako pride v trenutku seksa iz globine skoraj do grla in se v sekundah orgazma ovije okrog ženskega sapnika, da potem dihamo težko, globoko. Sem mislila, da je za to kriv nekdo drug; predvsem tisti, ki nas pripelje do tega, da težko in globoko dihamo... Ta blokada maternice povzroča nervozo. In če hysteros (maternica po grško) ne bi delala takšnega »sranja«, ženske ne bi bile »hysterosne«. Hipokrat jih je, logično, označil za histerične. 


Zanimivo, da so to »motnjo« opažali pri izrazito strastnih ženskah. In jo povezali s pomanjkanjem seksa. No, ta zadeva mi je čisto logična. Če si človek nekaj želi in potem tistega ne dobi, malo sitnari, kajne? (čeprav se da pri teh zadevah pomagat in še nikogar drugega ne rabiš; razen tega so nekako za te zadeve vedno na voljo "rešitelji"; vprašanje je samo, a ti v njih vidiš to vlogo, ki mislijo, da jo imajo). A ne rečejo tako :«Mater je tečna. Ga že ni dobila.« Saj vemo, koga. Še bolj zanimivo, da so zadevo resno zdravili. Le postopek je trajal predolgo. Si sploh ne znam predstavljati, kdo je bolj užival. Ali tisti (upam, da niso bile tiste; pa brez zamere tiste, ki jim tiste bolj ustrezajo; meni je bil vedno bolj všeč "oni drugi spol"), ki je izvajal masažo, ali tista, ki jo je prejemala tako dolgo, dokler ni doživela orgazma. Še najbližje mi je … oba. 


Ne vem, zakaj so uvedli racionalizacijo postopka (ga hoteli pospešiti; že skoraj "krivoverstvo"), a rezultat tega je … vibrator (sedaj vem, da se mu reče tudi »dildo«; nepoučena jaz). In ženske so množično hodile stran od svojih mož v zdravilišča, kjer so se zdravile histerije. Lepše bi bilo, če bi šla kar oba. Bi bilo zdravljenje še bolj učinkovito in še zdravnikov, ki bi izvajali zdravljenje, ne bi potrebovali. Torej bi lahko zadevo izvajali kar doma. Tako kot danes. 

Ja, vibrator kot zdravilo proti ženski histeriji. Zanimivo. Nisem opazila, da bi bila histerična. Tudi druge ženske ne (vsaj te, ki jih poznam). Gre za posebno obliko preventive? Ali pa so današnji moški tako dobri »zdravniki«? Z ali brez vibratorja. Moram naslednjič vprašat ginekologa, kje se trenutno nahaja moja maternica. Bog si ga vedi. Morda se je kje zataknila in je to vzrok moje »nehisteričnosti«. Kdo bi vedel? Morda sem že dolgo bolna, pa ne vem in sploh ne slutim razsežnosti moje neodkrite histeričnosti.


In zakaj čokoladni orgazem? Ja, sliši se fantastično… si že predstavljate tekočo čokolado, ki jo čisto počasi…. Pardon! Kje pa je tvoj občutek, kaj se spodobi in ne spodobi na javnem kraju?(Ups, ne bom več zahajala ... ma kaj, a ni to moj blog?! Če prideš sem, potem pač pojej, kar sem skuhala!). Pa sploh ni to. 


Gre za ... sladico (no ja, saj je tudi orgazem "sladica", pa še redi ne). Sedaj pa že res vsako drugo jed poimenujejo s tako zvenečimi imeni, da človekova domišljija dobi krila do Rimske ceste in nazaj… in pade trdno na beton, ko je jed pred vami… nič od tega, nič od fantastičnega poleta…(niti ne po zaužitju njene vsebine). Kje je tu morala, vas vprašam? Obljubljati, kar ne morete dati! Sovražim obljube, dane kar tako... Ne obljubljaj, če za obljubo ne stoji obveza tistega, kar si obljubil... pa čeprav gre samo (nič samo, včasih najbolj pomembno) za gurmansko presenečenje...

In vse to v zadnji, februarski številki Vive… pa prijetno branje… (ne, nisem zaposlena za trženje Vive, da ne bo pomote; samo rezultat deževnega popoldneva)...