sreda, 10. februar 2010

Kozarec energije in ...

Ne vem, ampak glasba je zame nekaj, kar ni samo del mene; to preprosto sem jaz! Danes, ko sem se peljala po zasneženih cestah ob vrtinčenju drobnih snežink domov, zaslišim prve takte ... in ni bilo več mraza, ne skrbi, ne slabe volje...samo jaz in noro dober komad (po mojem skromnem mnenju, seveda)... do konca, samo tako jo je treba poslušat...do konca, kolikor se da...Škoda le, da človek v avtu ne more plesat, kajne?

Vedno zame (Polona & Gušti)

Znova sem prespala jutro, ga prestavim na večer.
Ko bi videl moje sanje! Ali čutiš moj nemir?

Zunaj vse diši po tebi, ne obrišem mokrih las.
In da ne bi zamudila, navlečem jeans brez spodnjih hlač.
Tako počutim se svobodno, se ne menim za ljudi,
in v masi sem lahkotna, nevarno sekam vse poti.

Vem, kaj misliš in kaj hočeš, in ne čakaj ali smem.
Le poljub iz tvojih ustnic, meni to sploh ni problem.

Začutim, ko zadane pogled
in ko me gane občutek, ki prevzame.
In nasmeh je vedno zame.
Čutim, ko zadane dotik in ko me gane,
skrito me vzame, se potrudi vedno zame.

Ko se zlijeva v eno in ujameva svoj tok,
me v sunku voziš k sebi, se oklepam tvojih rok.
Kot v temi repatica in želim si takih sto.
Prav potiho se odplaziš, vem, da ni bilo slovo

Zopet bom prespala jutro, ga prestavim na večer.
Ti boš polnil moje sanje in boš trgal moj nemir.

Vem, kaj misliš in kaj hočeš, in ne čakaj ali smem.
Le poljub iz tvojih ustnic, meni to sploh ni problem.


Naj dodam še glasbo... besedilo je okostje, samo okostje, kamor sedejo note... vse skupaj je življenje...