nedelja, 27. junij 2010

Lepota nekega jezera, ki ne želi biti vedno veliko

Cesta in glasba (seveda Dire Straits), neskončno uživanje in lepota poti same ... danes spet proti jezeru ... 



Jezeru, ki se ne more odločiti, kakšno bi bilo ... majhno ali veliko ...Včasih se res ne zavedamo, kako zelo posebni košček sveta smo dobili v svoje roke ... Čista voda z neskončno preprogo rastlin, od dreves, trsja, do cvetja, kakor, da ste sredi cvetočega travnika na vodi ... Povsod glas narave, ptic, žab, in vmes kačji pastirji, martinčki in jate ribic, ki se prestrašeno umaknejo  pred nogami, ki brodijo po vodi ... Veslanje, eno samo uživanje na vodi, hoja po vodi ob obali,  ko se noge zakopajo z vsakim korakom v mulj in jih je treba kar povleči naprej, piknik ob vodi (in dve hudi mravljici; prav mi je, kaj pa jih motim), ... in zajemanje lepote vsega okrog mene ... za spomin ... Cerkniško, seveda še pridem ...