sobota, 17. julij 2010

S soncem in vetrom po pohorskih grebenih

Če bi lahko danes povzela dan v eno samo besedo, ne bi uspela. Čudovit je enostavno premalo. Ker je bilo toliko lepega, da sploh ne želim v posteljo, čeprav (ne, ni več danes; je že jutri, sobota) bi bilo to najbolje zame. Začel se je hitro. Po Dravski dolini in proti Ribniški koči. 

Nato pot pod noge in proti Kopam. Čudovit dan, poln sonca, včasih skoraj preveč, a je veter vedno pravi čas pomagal ohladiti prepoteno čelo. Enkratna narava, sladke borovnice (črnice so zame bolj domač izraz), ob poti čreda konj in verjetno najbolj čuden konj, kar sem jih videla. Kakor, da je sestavljen iz belega in rjavega. Toliko lepega cvetja povsod, med njimi turški nageljni,  in drevo-moški in drevo-ženska. Čisto blizu drug drugega. Še je upanje za ta svet.Velika Kopa in preveč vročine, da bi lahko opravičilo še tiste pol ure do Male Kope. Ker je bila slaba vidljivost zaradi pregrete zemlje in zraka, sem opustila idejo in se raje vrnila nazaj. 

In zvečer koncert. Jan Plestenjak. Prvič sem bila na njegovem koncertu. Dober, zelo dober koncert. Čudovita besedila, dobra glasba, dobri glasbeniki, oba spremljevalna vokala (Nina Pušler kot ženski vokal), profesionalen nastop in sposobnost zagreti občinstvo v dobri uri do maksimuma. Glede na to, kako vroče je zadnje dni, ko se nikomur nič ne ljubi, še dodaten poudarek res dobre kvalitete. Jap, pela sem danes tudi. Same Janove komade. Mislim, da bom postala njegova fenica. Spoštujem profesionalnost. Razni Predini in Magnifici se lahko skrijejo. Na nobeno njihovo stvar ne grem več, pa če  mi še plačajo zanjo. Preveč prepotentni. Zame je lepa njegova Lepa. Zapel jo je čutno, s srcem in dušo. Tako besede niso samo prazna kompozicija, ampak dejansko nosijo svojo vsebino. Sicer pa poslušajte sami ... seveda je v živo (kaj ni vse?!) še boljše...

Jan Plestenjak - Lepa

indija v zraku
tople sveče so v mraku
čutim veter tvoje sape
boža me po vratu 
noro ko te gledam
kurba in devica
včasih si kot laž
včasih kot resnica 
na postelji je svila
od užitka se potiva
daleč spodaj so oblaki
čutim da letiva 
globoko grem v tebe
od ognja me zazebe
malo me je strah
ker bojim se sebe 

lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo 
indija v zraku
tople sveče so v mraku
čutim veter tvoje sape
boža me po vratu 
rad bi da verjameš
da bom hranil tvoje sanje
da bom tvoj vojak
da bom padel zanje 
bral te bom počasi
čuval vsako bom besedo
ni me strah če bom spoznal
svojo lastno bedo 
bodi zame tu
bodi zame čista
in ko bova stara
ti boš zame ista
lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo


Zame ... preprosto lepa ... Pela sem, plesala in si napolnila dušo danes. S soncem, vetrom, glasbo, sanjami, morda novim upanjem ...  z lepoto vsega, kar sem "pila" danes vase. Dan presežkov ...

Fotografije, kot en majhen izsek ali poskus prikazati lepoto samo ...