petek, 13. julij 2012

Polde Bibič, v spomin


Odhajajo veliki. Za Pavčkom, Minattijem, sedaj še Polde Bibič. Ne pisatelj, čeprav je to realiziral na jesen življenja, a velik igralec. Tisti, ki se jih spominjam še iz rosnih otroških let. Bert Sotlar, Zlatko Šugman, Duša Počkaj, Majda Potokar, Dare Ulaga, Jože Zupan... ah, toliko jih je. In med njimi nedvomno Polde Bibič.

Zame najprej Janez v Cvetju v jeseni. Morda ne njegova največja vloga, a zame eden najlepših slovenskih filmov. Skupaj z Mileno Zupančič sta bila preprosto enkratna, prepričljiva v svoji enostavnosti prikazovanja njunih vlog. Prav tako, igralsko verjetno še bolj, sta bila enkratna v filmu Vdovstvo Karoline Žašler.  Naivnost ateja, socialističnega kulaka v Moj ata, socialistični kulak.


Najboljši Bedanec, ki je imel opravka s Kekcem. Tolikokrat na odru, tolikokrat na televiziji (Primož Trubar, Strici so mi povedali). Znanec, ki ga človek ne pozna, a pozna njegov obraz in množico vlog, ki jih je odigral.

Spomin ostaja skozi njegova dela. Hvala Polde Bibič.